Bolečina v rami je problematika s katero se sooča do 60 procentov populacije, ter je ena izmed pogostejših težav v ortopediji poleg bolečine v vratu in hrbtenici. V večini se razlog za bolečino v rami skriva v utesnitvenem sindromu ali pa v defektu ramenskega obroča.
Pri utestnitvenem sindromu gre za to, da pacienti občutijo bolečino v rami zaradi utesnitve mehkega tkiva v ramenskem obroču. Do utesnive pride na področju subakromialnega prostora, zaradi zoožanja le tega. Bolečina se pojavi ob dvigu rame ali pa ob ležanju na prizadeti rami. Vzrok za to se lahko skriva v funkcionalnih okvara, mehanskih ali pa degenerativnih.
Utesnitveni sindrom se pogosto pojavlja pri ljudeh starosti okoli 40. let, ki niso nikoli utrpeli hujše poškodbe rame. Značilen je bolečinski lok od 70-120 stopinj ob dvigu roke bočno proti glavi, kot tudi bolečina ob prisilnem dvigu roke nad glavo, ter ležanje na prizadeti strani.
Subakromialni prostor je omejen spodaj z nadlahtnico, ter rotatorno manšeto, navzgor pa je omejen z akromionom, korakoakromialnim ligamentom in korakoidnim odrastkom. Pri utesnitvi v subakromialnem prostoru, gre za to da ob dvigu roke pride do nenormalnega kontakta struktur v tem prostoru ob zgornji del ramenskega obroča. Primarno pride do utesnite zaradi mehanskih vzrokov, to pomeni da pride do strukturnih sprememb, ki zoožajo subakromialni prostor.
Mehanski vzroki:
- kostno zoožanje (lahko ga povzroči nenavadna oblika akromiona)
- sprememba pozicije kosti zaradi zloma
- povečanje volumna mehkih tkiv v subakromialnem prostor
Sekundarno pride do utesnitve zaradi funkcionalnih vzrokov, kot je npr. neravnovesje v mišicah, ki povzročijo nenavadno gibanje glave nadlahtnice ob določenih gibih in to sproži utesnitev.
V 90 procentih primerih se utesnitveni sindrom rame diagnosticira že samo s fizičnim pregledom, vendar je kljub temu za potrditev diagnoze vedno potrebna še slikovna diagnostika (rentgen, magnetna resonanca, CT). Fizični pregled sestoji iz pogovora o preteklih težavah, inpekcije, palpacije, testiranje pasivne in aktivne gibljivosti, testiranje mišične moči ter nekaterih drugih testov. Slikovna diagnostika je namenjena potrditvi diagnoze in da izključimo morebitna druga stanja, kot je kalcinirajoči tendinitis, ali pa artritične spremembe. Ob omejeni gibljivosti in bolečini, ki traja več kot 6 tednov, ter se ne umirja kljub fizioterapiji in prejemanju medikamentozne terapije je potrebno dodatno diagnostično slikanje in napotitev k specialistu.
Ko je diagnoza potrjena je na vrsti zdravljenje. Zdravljenje utesnitvenega sindroma rame je v prvi vrsti usmerjeno v zmanjšanje bolečine in povrnitev funkcije ramenskemu sklepu. V 80 procentih primerih je konzervativno in operativno zdravljenje uspešno. Konzervativno zdravljenje poteka od 3 do 6 mesecev. Najprej se zdravljenje usmeri v bolečino, ter izboljšanje mobilnosti rame in sprostitev subakromialnega prostora. Nato se usmerimo v vadbo, ki vsebuje specialne vaje za povrnitev ravnovesja v telesu, predvsem mišičnega.
Po koncu se naredi evalvacija, kjer se določi ali je potrebna operacija ali ne. Pri operaciji poteka zdravljenje na način, da se odstrani z minimalno invazivnim posegom kostne izrastke, ki utesnjujejo rotatorno manšeto.
