SINDROM KARPALNEGA KANALA
Ste že slišali za sindrom karpalnega kanala?
Pri sindromu karpalnega (zapestnega) kanala gre za nevrološko motnjo, kjer pride do utesnitve oz pristika na živec imenovan medianus. Živec poteka čez zapestje, čez karpalni kanal in ravno tam najpogosteje lahko pride do poškodbe tega živca. Značilno za utesnitev živca medianusa je občutek omrtvičenosti roke, ter mravlinčenje po predelu prvih treh prstov na roki. Včasih se zgodi, da imajo pacienti ponoči potrebo, da stresejo roko ali zapestje.
Ste vedeli da je to najpogostejša okvara perifernega živčevja? Pojavi se pri 51 do 125 na 100.000 oseb. Sindrom karpalnega kanala je zelo pogost predvsem pri hormonskih spremembah kot je nosečnost, ali pa menopavza. Večje tveganje za nastanek je pri ženskah na sploh med 40im in 60im letom, po poškodbah zapestja, prav tako pri sladkornih bolnikih, ter revmatoidnem artritisu in boleznih ščitnice.
Pod ostale dejavnike tveganje štejemo:
– razvoj ciste ali tumorja v kanalu
– druge presnovne motnje
– razne ostale bolezni kosti in sklepov
– spanje na upognjenem zapestju
– ponavljajoča uporaba vibrajočih pripomočkov pri delu
Kako prepoznamo ali gre za sindrom karpalnega kanala?
Pri utesnitvi živca medianusa je značilno, da se simptomi počasi razvijajo. Sindrom prepoznamo po mravljinčenju v prvih treh prstih na roki, ter delu četrtega prsta. Sočasno lahko pride tudi do omrtvičenosti prstov, ter do nenavadnega oz. spremenjenega občutka v roki. Pacienti imajo občutek šibkosti v roki, prisotna pa je lahko tudi bolečina. Pri nekaterih postane bolečina tako huda, da se pacienti večkrat ponoči prebudijo. Lahko pride tudi do atrofije mišic palca, kar se kaže z vdolbinicami.
Diagnosticiranje in zdravljenje
Diagnoza sindrom karpalnega kanala se potrdi s pregledom in testiranjem, ter z nevrofiziološkimi preiskavami kot je elektromiografija, ki zmeri in oceni stopnjo okvare živca. Zdravljenje je v začetnih stopnjah okvare manj invazivno, uporabljajo se opornice za zapestje in svetuje se sprememba in prilagoditev gibanja pri ponavljajočih se gibih zapestja. Priporoča se fizioterapija in delovna terapija. Uporabljajo se tudi steroidne injekcije za lajšanje simptomov. Možnost je tudi operativnega zdravljenja, ko konzervativno zdravljenje ne pokaže zadostnega učinka ali pa so simptomi zelohudo. Kirurgi pri operativnem zdravljenju zmanjšajo pritisk na živec medianus.
