Možganska kap

Možganska kap je možganska poškodba, ki jo povzroči nenadna prekinitev oskrbe možganov s krvjo. Nastane, ko del možganov ne prejme potrebnega pretoka krvi zaradi enega od dveh razlogov; možgani se nenadoma prekinejo zaradi oskrbe dela s krvjo ali pa krvna žila v možganih poči in kri vdre v okoliška področja. Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja in koordinacije, motnje zaznavanja, požiranja, vida in sluha ter vedenjske in čustvene spremembe. Možganska kap ali CVI (cerebrovaskularni inzult) so skupaj s srčnimi in malignimi boleznimi najpogostejši vzrok umrljivosti in invalidnosti sodobnega človeka. Vsako leto približno 5,5 milijona ljudi po vsem svetu trpi zaradi možganske insuficience. Zapleti se pojavijo med 25-40% primerov; najpogostejše so pljučnica, dekompesacija srca in pljučna embolija. Ocenjuje se, da je po vsem svetu kar 46 % primerov možganskega infarkta pri ljudeh med 45. in 59. letom življenja, med 30. in 45. letom pa je pojavnost okoli 3 %. Glavni vzrok v etiologiji možganskega inzulta je poškodba krvnih žil zaradi aterosklerotičnih procesov z mehanskimi (krvni tlak) in/ali kemičnimi (hiperholesterol-olemija) dejavniki.

FUNKCIJE MOŽGANOV

Primarna naloga možganov je, da pomagajo vzdrževati celotno telo v optimalnem stanju glede na okolje, da lažje preživimo okolju kjer se nahajamo. Možgani neprestano prejemajo stalen tok impulzov preko nevronov iz somatosenzoričnega sistema. 100 milijard nevronov v naših možganih, uravnavajo naše dihanje, srčni utrip in krvni tlak ter nadzor nad lakoto, žejo, spolnim nagonom in ciklusom spanja. Poleg tega možgani ustvarjajo čustva, zaznave in misli, ki vodijo naše obnašanje. Nato usmerjajo in izvajajo naše motorične dejavnosti kot so hoja ali pa premikanje roke medtem ko jemo hrano. In navsezadnje so odgovorni za zavestno zavedanje samega uma.

Možgani so zelo zapleten in kompleksen organ, ki tehta približno 1500g in so metabolično zelo aktiven organ, ki za razliko od ostalih organov uporablja glukozo kot edini substrat za energetski metabolizem. Porabijo približno 500 ml kisika in 75–100 mg glukoze vsako minuto, kar je 125 g glukoze dnevno

Veliki možgani (cerebrum) so najrazvitejši in največji del osrednjega živčevja. Sestavljeni so iz desne in leve poloble, ki ju povezuje snop vlaken, katerega naloga je prenašanje sporočil z ene poloble na drugo. Vsaka polobla nadzoruje nasprotno stran telesa. Če se kap pojavi na desni strani možganov, sta tako lahko šibki oziroma paralizirani leva roka ali noga. Na splošno leva hemisfera nadzoruje govor, razumevanje in pisanje, desna pa ustvarjalnost, prostorske sposobnosti ter umetniške in glasbene sposobnosti. Sicer pa nadzirajo funkcije, kot so interpretacija dotika, vida in sluha, govora, razmišljanja, čustva, učenje in fini nadzor gibanja. Možganske hemisfere imajo šive, ki delijo možgane na različne režnje. Ti režnji so: frontalni, temporalni, parietalni in zatilni. Vsak reženj se lahko ponovno razdeli na območja, ki imajo zelo specifične funkcije

POGOSTE POSLEDICE MOŽGANSKE KAPI

Možgansko deblo na primer nadzoruje vitalne funkcije, kot so dihanje, krvni tlak in srčni utrip, ter povezuje možgane s preostalim telesom. Možganska kap v možganskem deblu je lahko usodna ali pa nekoga pusti v “zaklenjenem” stanju, v katerem je oseba paralizirana, ne more govoriti in lahko le premika oči gor in dol.

Težave z gibanjem mišic (motorična senzorična okvara) – Pogost posledica možganske kapi je šibkost (pareza) ali paraliza (plegija). Paraliza ali šibkost lahko prizadene samo obraz, roko ali nogo ali pa prizadene celotno stran telesa in obraz. Težave z gibanjem so lahko posledica poškodbe dela možganov, ki nadzoruje ravnotežje in koordinacijo. Oseba, ki je imela možgansko kap, ima lahko težave pri najpreprostejših vsakodnevnih dejavnostih, kot so hoja, oblačenje, prehranjevanje in uporaba stranišča. Nekateri ljudje z možgansko kapjo imajo tudi težave s požiranjem, imenovano disfagija.

Težave s kognicijo, mišljenjem ali spominom – Možganska kap lahko povzroči težave z mišljenjem, zavedanjem, pozornostjo, učenjem, presojo in spominom. Nekateri ljudje z možgansko kapjo imajo sindrom »zanemarjanja«, kar pomeni, da ne poznajo ene strani svojega telesa (običajno leve strani) ali ene strani vidnega polja in se ne zavedajo težave. Oseba z možgansko kapjo se morda ne zaveda svoje okolice ali pa se ne zaveda kognitivnih, čustvenih in/ali vedenjskih težav, ki so posledica možganske kapi. Nekateri ljudje bodo doživeli trajno zmanjšanje kognitivnih funkcij, znano kot vaskularna kognitivna okvara (VCI). V skrajnem obsegu vključuje vaskularno demenco, nanaša pa se tudi na postopno upadanje duševnih funkcij, ki ga sčasoma povzročijo večkratne kapi, nekatere tihe (brez opaznih simptomov). VCI pa vpliva predvsem na izvršilno funkcijo možganov – sposobnost načrtovanja dejavnosti od jutranjega oblačenja do upravljanja zdravil, financ ali pogajanja o poslovnem poslu. Obvladovanje dejavnikov tveganja lahko zmanjša tveganje za vaskularne kognitivne okvare in demenco.

Težave z govorjenjem ali razumevanjem govora – Ljudje, ki so imeli možgansko kap, imajo pogosto težave z govorjenjem ali razumevanjem jezika. Pogosto ga spremljajo podobne težave pri branju in pisanju. Pri večini ljudi so jezikovne težave posledica poškodbe leve hemisfere možganov, huda poškodba pa lahko povzroči popolno nezmožnost govora ali razumevanja (afazija). Nejasen govor zaradi šibkosti ali neusklajenosti mišic, ki sodelujejo pri govoru, se imenuje dizartrija in je fizična, ne jezikovna težava. Dizartrija je lahko posledica kakršne koli šibkosti ali pomanjkanja koordinacije govornih mišic in lahko nastane zaradi poškodbe katere koli strani možganov. Pogosto je povezana s težavami pri požiranju (disfagija).

VRSTE KAPI

Obstajajo 3 glavne vrste kapi:

1. Ishemična možganska kap – večina kapi (85 %) je ishemična možganska kap. Do ishemične možganske kapi pride, ko se zamaši arterija, ki oskrubuje možgane s krvjo boagto s kisikom. Pogosto pride do krvnih strdkov kateri povzročajo blokade, ki kasneje vodijo v ishemične možganske kapi.

2. Hemoragična kap – Hemoragična kap nastane, Vzrok te kapi so šibke žile, ki se pretrgajo in povzročijo krvavitev v okoliško tkivo. Iztekla kri velik pritisk na možganske celice, kar jih poškoduje

3. Prehodni ishemični napad (opozorilo ali “mini-kap”) prehodni ishemični napad

(TIA) se včasih imenuje “mini možganska kap”. Razlikuje se od glavnih vrst možganske kapi

ker je pretok krvi v možgane blokiran le za kratek čas – običajno ne več kot 5

minut

PREPOZNAVANJE ZNAKOV KAPI V AKUTNI FAZI

NENADNA otrplost ali šibkost obraza, roke ali noge, zlasti na eni strani telesa
NENADNA zmedenost, težave z govorom ali razumevanjem
NENADNE težave z vidom na eno ali obe očesi
NENADNE težave s hojo, omotica, izguba ravnotežja ali koordinacije
NENADEN hud glavobol brez znanega vzroka

OPOZORILNI ZNAKI PRI KAPI IN BESEDA >G R O M<