Tetive povezujejo mišice s kostmi in zagotavljajo gibanje sklepov. S starostjo postanejo tetive bolj nagnjene k degeneraciji, kateri ji sledijo poškodbe. Obnova tetive pogosto zahteva dolgotrajno rehabilitacijo, zlasti pri starejših bolnikih. Pri odraslih je poškodba rotatorne manšete najpogostejša vidna in zdravljena poškodba tetive. Statistično ima približno 30 % odraslih starejših od 60 let, natrganino in 62 % odraslih,starejših od 80 let, ima večje natrganine tetive. Epidemiološke študije so pokazale, da so raztrganine rotatorne manšete eden najpogostejših vzrokov za bolečine v rami in omejeno gibanje, raztrganine rotatorne manšete pa povzročajo bolečino pri 30 % do 70 % vseh bolnikov z bolečino v rami. Prevalenca raztrganin rotatorne manšete narašča s starostjo. Nekateri bolniki s simptomatskimi raztrganinami rotatorne manšete imajo lahko disfunkcijo ramen, pri kateri prizadetega uda ni mogoče dvigniti zaradi sekundarne šibkosti, ki jo povzroča bolečina. Raztrganina mišice supraspinatusa je najpogostejša poškodba rotatorne manšete, s prevalenco 61,9 % pri moških in 38,1 % pri ženskah.
Kako nastane raztrganina rotatorne manšete?
Ruptura rotatorne manšete je lahko posledica poškodbe rame, kot je zlom, padec, izpah ali obraba. Na splošno se rotatorne raztrganine pogosteje pojavijo pri ljudeh, starejših od 40 let. Če se pojavijo pri mlajših bolnikih, jih običajno povzroči akutna travma, ponavljajoče se delo nad glavo ali športna aktivnost. Raztrganine rotatorne manšete so lahko posledica poklica osebe; gradbeni delavci, pleskarji ali drugi, ki opravljajo ponavljajoča se dela, so lahko bolj ogroženi. Športniki, ki se ukvarjajo s športi, ki zahtevajo obsežno aktivnost nad glavo, so tudi bolj nagnjeni k razvoju raztrganine rotatorne manšete.
Kako prepoznamo raztrganino?
Simptomi natrgane rotatorne manšete se lahko razvijejo nenadoma ali postopoma. Nenadna bolečina običajno nastopi po poškodbi zaradi raztrganine ali padca na prizadeto roko ali ramo. Bolniki v roki občutijo pekoč občutek in takojšno šibkost roke. Bolečina seva od rame navzdol po strani roke do predela komolca. Bolniki običajno ponoči ne morejo spati na prizadeti strani in poročajo, da se zbudijo zaradi nelagodja, če se med spanjem obrnejo na bolečo ramo. Drugi simptomi lahko vključujejo okorelost in omejen obseg gibanja. Naloge, ki so se nekoč zdele preproste, kot je vožnja avtomobila ali seganje za hrbet lahko postanejo težke in boleče.
Kako poteka diagnosticiranje raztrganine?
Diagnoza raztrganine rotatorne manšete temelji na bolnikovih simptomih, zdravniškem pregledu, in slikovnih preiskavah kot je MR (slikanje z magnetno resonanco). Fizioterapevt ali ortoped bo naredil temeljit pregled in opravil anamnezo stanja, zgodovino bolezni, specifične teste in oceno bolečine. Pomembno je, da tudi pacient poda čim več podatkov o nastanku poškodbe in prejšnjih poškodb povezanih z ramo.
Kako poteka zdravljenje raztrganine?
Zdravljenje bo temeljilo na zmanjšanju bolečine in postopni povrnitvi gibljivosti in funkciji roke. Fizioterapevtsko obravnava je odvisna od obsega raztrganine in ima pomembno vlogo tako pri konzervativnem zdravljenju kot tudi pri rehabilitaciji po operaciji.
Dva najpogostejša načina za nastanek poškodbe rotatorne manšete so obraba in padci. Tako pri obrabi ali padcu se lahko zgodi parcialna, torej delna ruptura ali popolna ruptura rotatorne manšete.
Zdravljenje poškodb rotatorne manšete je odvisno od več dejavnikov. Ključno vlogo ima to, ali imate polno ali delno delno raztrganino. Čeprav se lahko delno debele in majhne raztrganine rotatorne manšete zacelijo spontano brez kirurškega posega, pa se zdi, da naravni razvoj poškodbe rotatorne manšete kaže, da se bo večina majhnih raztrganin povečala, če jih ne popravimo kirurško.
Operacija, ki je opravljena artroskopsko bo potrebna, če se vaša bolečina ne izboljša z nekirurškimi metodami. Stalna bolečina in izguba gibljivost je glavna indikacija za operacijo.
Za operacijo ste tudi primerni če:
- simptomi trajajo več kot 6 mesecev,
- imate večjo raztrganino od 3 cm,
- imate znatno šibkost in izgubo funkcije v rami
Čeprav uspešna artroskopska operacija rotatorne manšete zahteva natančno kirurško tehniko, je prav tako nujno, da je enako pomemben individualiziran rehabilitacijski protokol, ki ga nadzorujejo usposobljeni fizioterapevti.
Rehabilitacija po kirurški oskrbi raztrganine rotatorne manšete temelji na takojšnjem gibanju, zgodnji stabilizaciji glenohumeralnega sklepa in postopnem pridobivanju moči mišic rotatorne manšete. Izogibati se moramo pretiranemu obremenjevanju tkiv in ustvariti ravnotežje med gibljivostjo in celjenjem.
V prvi fazi, ki poteka do 6 tednov po operaciji, preprečujemo nastanek zarastlin s pasivnim razgibavanjem in z nihajnimi vajami (slika 9).
Od 6. do 12. tedna poteka druga faza, med katero dosežemo polno pasivno gibljivost v ramenu. Pričnemo z aktivnimi asistiranimi vajami in vajami za dinamično stabilizacijo ramena. Krepimo nepoškodovane mišice rotatorne manšete.
Tretja faza nastopi med 12. in 16. tednom. Nadaljujemo z večanjem pasivne gibljivosti in krepitvijo dinamičnih stabilizatorjev ramena. Pričnemo s krepitvijo operiranih mišic rotatorne manšete.
Po 16. tednu nastopi četrta faza, ki predvideva funkcionalno krepitev mišic rotatorne manšete, in traja do vzpostavitve primerne funkcije ramena. To pogosto dosežemo v 24. tednu ali še kasneje. Pri športnikih je četrta faza pospešena in bolj zahtevna, saj so tudi pričakovanja in funkcionalne potrebe večje.
