Medialni epikondilitis, imenovan tudi golf komolec, je medialna tendinopatija skupne tetive fleksorja komolca zaradi preobremenitve ali pretirane uporabe. Lahko jo imenujemo tudi tendinoza ali epikondilalgija namesto epikondilitis.
Medialni epikondil je skupni izvor mišic fleksorjev in pronatorjev podlakti. Mišice pronator teres, fleksor carpi radialis, palmaris longus in fleksor digitorum superficialis izvirajo iz medialnega epikondila in jih inervira mediani živec. Flexor carpi ulnaris ima prav tako izvor na medialnem epikondilu in ga inervira ulnarni živec. Skupaj teh pet mišic ima isti izvor in tvori skupno tetivo fleksorjev na medialnem epikondilu koželjnice. Ta tetiva je dolga približno tri centimetre, prečka medialni ulnohumeralni sklep in poteka vzporedno z ulnarnim kolateralnim ligamentom, kjer služi kot sekundarni stabilizator.
Kateri so vzroki za golfarski komolec?
Medialni epikondilitis je lahko posledica igranja različnih športov kot so: golf, rokomet, tenisa in drugih športov z loparjem, lokostrelstva, kegljanja, dvigovanja uteži in metanja kopja. Pri športnikih metalcih pogosto razvijejo bolezen zaradi visokoenergijskih valgusnih sil med pozno fazo napenjanja in pospeševanja. Vendar več kot 90 % primerov ni povezanih s športom. Vpleteni so tudi delovni poklici z intenzivnimi, ponavljajočimi se dejavnostmi, vključno s poklici v mizarstvu, vodovodarstvu in gradbeništvu.
Dejavniki tveganja za razvoj medialnega epikondilitisa pri športnikih vključujejo napake pri treningu kot je: nepravilna tehnika ali opremo ter funkcionalne dejavnike tveganja kot so: pomanjkanje moči, vzdržljivosti ali prožnosti. Dejavniki tveganja povezani s poklicem vključujejo težko fizično delo, čezmerno ponavljanje, visok indeks telesne mase, kajenje, prisotnost sočasnih bolezni in visoke psihosocialne zahteve pri delu. Splošni dejavniki tveganja vključujejo uporabo tobaka in sladkorno bolezen tipa 2.
Kateri so simptomi golfarskega komolca?
Najpogostejši simptom medialnega epikondilitisa so:
- bolečina vzdolž podlakti, od komolca do zapestja, na isti strani kot mezinec. Bolečino lahko čutimo pri upogibu zapestja, pri prijemanju, pri stiskanju predmeta v dlani. Bolečina se poveča pri določeni aktivnosti,
- Šibkost – Šibkost v zapestju ali roki,
- Otrplost ali mravljinčenje. Ti občutki lahko sevajo v enega ali več prstov – običajno v prstanec in mezinec.
Kako poteka diagnosticiranje golfarskega komolca?
Diagnosticiranje medialnega epikondilitisa vključuje kombinacijo anamneze, fizičnega pregleda in slikovne diagnostike. Ultrazvok je hiter, enostaven in stroškovno učinkovit način za diagnosticiranje bolezni mišic in kit. Med fizičnim pregledom se oceni obseg gibanja in moč, ter moč proti uporu.
Slikanje z magnetno resonanco je standard za diagnozo medialnega epikondilitisa, vendar se na splošno uporablja za izključitev drugih možnih vzrokov bolečine v medialnem komolcu, kot so nateg ali raztrganina kolateralnega ligamenta ulnarja, dissekans osteohondritisa ali druge poškodbe mehkega tkiva.
Kako poteka zdravljenje golfarskega komolca?
Fizoterapija je primarna metoda zdravljenja medialnega epikondilitisa. Cilj je polno, neboleče gibanje v zapestju in komolcu. Vaje za moč naj se osredotočajo na ekscentrično aktivnost. Različni pristopi kot so: udarni valovi, terapevtski ultrazvok, tecar terapija in laserska terapija lahko zagotovijo olajšanje in zmanjšanje bolečine. Tehnike mehkega tkiva in manipulacije omogočajo, da tkivo močneje okrepimo, ter bolje raztezamo, kar ima za posledico hitrejše okrevanje od ismptomov medialnega epikondilitis.
Hlajenje z mrzlimi obkladki je pripročljivo, kadar je prisotna bolečina.
Koristen je lahko tudi taping komolcev z kineziološkimi trakovi.
