Bolečina v vratu je pogosta težava, ki lahko povzroči močne bolečine in invalidnost. Do 40 % odsotnosti z dela je posledica posameznikov z anamnezo bolečine v vratu.
Cervikalna radikulopatija se pojavi, ko je živčna korenina v hrbtenici stisnjena ali ovirana, kar povzroči bolečino, ki se lahko razširi čez vrat in v roko, prsni koš, ramena in zgornji del hrbta. Pogosti znaki utesnitve vključujejo mišično oslabelost in oslabljene globoke kitne reflekse. Ti primanjkljaji se lahko sčasoma poslabšajo, kar vodi v zmanjšanje kakovosti življenja in vsakodnevnih funkcij. Medtem ko je večino simptomov mogoče zdraviti s simptomatsko, lahko resnejši znaki funkcionalne izgube zahtevajo rehabilitacijo ali operacijo.
Kateri so vzroki za nastanek cervikalne radikulopatije?
Vsako stanje, ki povzroči stiskanje ali draženje korenine hrbteničnega živca, lahko povzroči radikularne simptome. Pri mlajših bolnikih, običajno v tretjem in četrtem desetletju, sta poškodba diska in hernija najpogostejša vzroka utesnitve. Z naraščajočo starostjo je vzrok degenerativen. Degeneracija diska je najpogostejši vzrok v petem in šestem desetletju. V sedmem desetletju vzročnost izhaja iz foraminalne zožitve zaradi artritične spremembe. Cervikalna radikulopatija se pojavi z znaki, ki povzročajo simptome na živčnih koreninah. To so lahko kompresija, draženje, vlečenje in lezija na živčni korenini, ki jo povzroči bodisi hernija diska, foraminalno zoženje ali degenerativna spondilitična sprememba (osteoartritična sprememba ali degeneracija), ki vodi do stenoze medvretenčnega foramna.
Kako pogosto se pojavlja cervikalna radikulopatija?
Cervikalne radikulopatije se pojavljajo manj pogosto kot ledvene radikulopatije s stopnjo incidence približno 85 oseb na 100.000. Živčna korenina C7 je najpogosteje prizadeta, pri čemer več kot polovica vseh primerov prizadene to raven. Približno četrtina primerov vključuje živčno korenino C6. Živčne korenine C1 do C5 in C8 so manj prizadete.
Kdo ima predispozicijo za cervikalno radikulopatijo?
Dejavniki tveganja za razvoj radikularne bolezni vključujejo ročno delo z dvigovanjem težkih predmetov, vožnjo ali uporabo vibrirajoče opreme. Kronična zgodovina kajenja lahko poveča tveganje za radikulopatije.
Kakšna je klinična slika cervikalne radikulopatije?
Tipični simptomi cervikalne radikulopatije so: sevajoča bolečina v roki, ki ustreza dermatomskemu vzorcu, bolečina v vratu, parastezija, mišična oslabelost v miotomskem vzorcu, refleksna okvara/izguba, glavoboli, bolečine v lopatici, senzorična in motorična disfunkcija zgornjih okončin in vratu. Simptomi se na splošno okrepijo z gibi, ki so lahko enosmerni ali večsmerni in zmanjšajo prostor, ki je na voljo živčni korenini za izhod iz foramna, kar povzroči utesnitev. To pogosto povzroči, da ima bolnik otrdel vrat in zmanjšan obseg giba vratne hrbtenice, sekundarne mišično-skeletne težave, zmanjšanje dolžine mišic vratne hrbtenične muskulature (zgornja vlakna trapeza, lestvice, levator scapulae), šibkost, okorelost sklepov in posturalne okvare, ki lahko vplivajo na gibalne mehanizme preostalega telesa.
Kako poteka diagnosticiranje cervikalne radikulopatije?
Najpogostejše diagnostične metode, ki se uporabljajo za oceno prisotnosti morebitne kompresije, so rentgenski posnetki, magnetna resonanca in elektrofiziološki test (EMG) za pregled živčne korenine in hitrosti prevodnosti živca.
Slikanje z magnetno resonanco je prednostna metoda za ocenjevanje radikulopatij. MRI zagotavlja odlično vizualizacijo nepravilnosti mehkega tkiva, vključno s hernijo diska in kompresijo živcev.
Novejše študije opisujejo, spiralni CT najbolj primeren za odkrivanje foraminalne stenoze, ki povzročajo kopmpresijo živca.
Fizioterapevt lahko opravi tudi Spurling test, ki stisne foramne in pomaga pri diagnosticiranju verjetne radikulopatije. Ko je glava iztegnjena, je treba glavo nato nagniti na stran proti prizadeti roki. Nato fizioterapevt doda aksialno kompresijo. Test je pozitiven, če bolečina seva navzdol po zgornjem udu na ipsilateralni strani rotacije. V nekaterih primerih lahko cervikalna trakcija olajša radikularno bolečino.
Kako poteka zdravljenje cervikalne radikulopatije?
Obstaja več intervencij kako zdraviti cervikalno radikulopatijo, pri čemer sta najbolj pogosti fizioterapija in kirurški poseg. Obstaja veliko dokazov, ki podpirajo uporabo fizioterapevtskih tehnik in koristi fizioterapije in ročnih tehnik na splošno za bolnike z bolečino v vratu z ali brez radikularnih simptomov. Medtem ko operacija lahko zagotovi znatno olajšanje, je malo dokazov, da operacija zagotavlja očitno prednost pred nekirurškim zdravljenjem. Več kot 85 % akutne cervikalne radikulopatije izzveni brez posebnega zdravljenja v 8 do 12 tednih. Nekatere študije potrjujejo, da ni dolgoročnih (1 leto) razlik med operacijo in fizioterapijo glede moči, bolečine in občutka. Več drugih študij je pokazalo, da so se fizično in socialno delovanje ter bolečina po operaciji znatno izboljšali, čeprav so te izboljšave ostale razmeroma kratkotrajne (največ 1 leto) in so se zmanjšale po daljšem obdobju.
V literaturi obstaja splošen konsenz, da je uporaba tehnik manualne terapije v povezavi s terapevtsko vadbo učinkovit in priporočljiv način za izboljšanje funkcije ter aktivnega obsega giba vratne hrbtenice.
